Četrtica Live ČRNVRN

“Hrup je ključen.
Življenje je hrupno, le smrt tiha.”
– A. Empire (ATRiot)

Večer razbite elektronike v družbi letošnjih klubskih maratoncev Radia Študent ONTERVJABBIT, mariborske nojzerke KIKIRIKI in didžejev FATAL ERROR CREW.

Muskonterja Ontervjabbit sta Neven M. Agalma (Dodecahedragraph, Cadlag, Sevenborn and Rasturen) in Domen Učakar (Icarus Down, Neon Spektra). Odraščala sta v rudarskem mestu Hrastnik v Zasavju, ki je tradicionalno vpeto v pank in hardkor žanre. Njun elektronski glasbeni izraz bi lahko povzeli v enačbi: noise x industrial x ambient x experimental x synth x drone = awesome, kar sta v podzemlju na Kersnikovi že demonstrirala lani, ko sta nastopila kot predskupina newyorškega avdio-vizualnega umetnika Oneohtrix Point Never.

Nastopi in druga zvočna raziskovanja Ontervjabbit so zavezani improvizaciji s prepletom analognih in digitalnih sintetizatorjev zvoka ter raznolikih efektov: distorzije, zadrževanj zvoka, generatorjev šuma in oscilatorjev. Poslužujeta se tudi DIY-glasbil.

Letos sta izdala dva digitalna albuma Yield Towards in Proton Pseudos. Lanska zgoščenka Derivat, ki je izšla pod imenom Pharmafabrik vs Ontervjabbit, je rezultat njunega sodelovanja s Simonom Šercem in njegovo neodvisno eksperimentalno založbo Phramafabrik iz Ajdovščine. Kmalu lahko pričakujemo njun novi album 414, ki bo izšel pri spletni založbi Kamizdat Luke Prinčiča (Nova deViator).

Kikiriki je one woman noise band Nina Farič. V živo sintetizira elektronski zvok z analognimi zvočnimi napravami.

* *

DJ-program pripade delu zimzelenega kolektiva Fatal Error Crew Vučku (Raymond Scott, Bruce Haack, Kraftwerk, Klaus Schulze …) & Earblowerju (hardcore, industrial, breakcore, VNV Nation).

…delali smo LandArt, poslušali lokalne grosupeljske pripovedke, ki jih je za nas izbrala ga. Marija Samec in se imeli superfinofajn.

video: Tomaž Grušovnik, Neža Mekota, Tina Merica, Jan Štrukelj, Marko Turkuš in Katja Utroša
zvok in glasba: Tine Vrabič- Nitz
produkcija: Kulturno umetniška iniciativa Črni Vran

++386 Avtor za na pot

Projekt želi demonstrirati temo tokratnega komparativističnega kolokvija na Vilenici, ki je posvečen literaturi in gibljivim slikam. Instalacija vključuje osvetljene papirnate vrečke s portreti petih slovenskih vileniških avtorjev, ki se lahko skenirajo z mobilnimi napravami (na primer s pametnimi telefoni), kar obiskovalcem omogoči dostop do spletnih video izrezov, posvečenih izbranim odlomkom omenjenih avtorjev. Eno od vprašanj, ki se zastavlja preko intervencije, je dilema, povezana s sodobno kulturno produkcijo: Ali postane potrošniški odpadek umetnost? Ali umetnost postane smet? Virtualno založništvo »Naredi sam« tako izprašuje poetične horizonte ob zatonu digitalne renesanse. Izvleci telefon, skeniraj vrečko in srečaj svojega avtorja! Projekt pripravlja kulturno-umetniška iniciativa ČRN VRN et al. (Tomaž Grušovnik, Neža Mekota, Tina Merica, Jan Štrukelj, Marko Turkuš, Katja Utroša, Tine Vrabič – Nitz).

Pobuda ČRN VRN je zavezana transdisciplinarnemu načelu, ki združuje različne oblike ustvarjalnosti (glasbo, literaturo, performans, likovno in video umetnost) na neobičajen in presenetljiv način.

10. – 13. 9., Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem (Foresterija), Koper

VEČ

DSCN0135

Sobota, 13.7.2013, X. obletnica Chill & Grill

ČRN VRN je povabil pripovedovalko in popisovalko ljudskih zgodb Marijo Samec, da je na deseti obletnice prireditve Chill & Grill pod ruševinami Starega Gradu pri vasici Čušperk, zbrane popeljala v svet, ki ga razkriva ljudsko ustno izročilo grosupeljske krajine.

Njeno pripovedovanje smo posneli v sodelovanju z združenjem Synaptic in radiem Študent. Posnetek je mogoče slišati na spodnji povezavi, kjer se nahaja tudi radijski intervju s pripovedovalko.


http://www.radiostudent.si/dru%C5%BEba/odprti-termin/pripovedke-grosupeljske-krajin

PRIJAVE NA:  crni.vran@yahoo.com

Delavnica poteka med 12:00 in 20:00 uro. Potem pospravimo orodja in uživamo v sadovih svojega dela.

Priporočeni pripomočki: 
– ročne žage
– motike
– sadilni klini
– žebljički
– kladiva, lesena in navadna
– lončki za mešanje apnene barve
– olfa noži
– čopiči, valjčki
– vrvice, vrvi
– škarje in škarje za obrezovanje
– vedra
– vrtnarske rokavice za vaše nežne urbane prstke
– obliži za vsak slučaj
– skicirke, svinčniki, barvice
– fotoaparati, da lahko ovekovečite svojo stvaritev in jih po mailu pošljete mamam

Priskrbeli bomo nekaj apna iz katerega bomo mešali apneno barvo in nekaj konopljine vrvice za vaše instalacije. Če se vam doma valjajo materiali, ki bi jih želeli uporabiti pri svojih stvaritvah, jih prinesite s sabo. Ker živimo v sožitju z naravo, morajo biti materiali naravega izvora. Ostalo bomo nabrali na licu mesta.

Orodja bomo označil z nalepkami z imeni in upali, da smo vsi tako pošteni, da si jih ne bomo kradli. Nekaj orodja bomo prinesli mi, a vseeno prinesite orodja, ki jih nameravate uporabiti, da ne boste ostali brez kladiva in z neuresničeno idejo.

Ker upamo na sončno vreme, toplo priporočamo zaščito proti soncu za na glavo.

Land art, Zemeljska dela (prvi je izraz uporabil Robert Smithson), ali Zemeljska umetnost je umetniško gibanje pri katerem sta krajina in umetniško delo neločljivo povezana. Je oblika umetnosti, ki je ustvarjena v naravi z uporabo materialov naravnega izvora, kot so tla, kamenje (živa skala , balvani), organski materiali (debla, veje, listje) in voda, v povezavi z materiali kot so beton, kovine, asfalt in mineralni pigmenti. Pri oblikovanju se umetniki pogosto poslužujejo strojev za zemeljska dela.

Predstavniki Land arta so začetniki lokacijsko specifične umetnosti (site specific), pri kateri so skulpture zasnovane za točno določene lokacije na prostem. Skulpture niso postavljene v krajino, temveč je krajina sredstvo njihovega nastanka. Nastajajo v odprti krajini, daleč stran od civilizacije. Končni izdelek je pogosto prepuščeno spreminjanju in razkrajanju pod vplivi naravnih procesov. Številna prva dela so nastala v puščavah Nevade, Nove Mehike, Utahu in Arizoni, in so bila efemernega značaja.
Danes obstajajo le še v obliki videoposnetkov in fotografij.

Umetniško gibanje Land art naj bi razumeli kot umetniški protest proti komercializaciji umetnosti ob koncu leta 1960 v Ameriki. Ustvarjalci  zavračajo muzeje in galerije kot razstavne prostore njihovih del. Razvili so  monumentalne krajinske projekte, izven tradicionalnega dojemanja prenosljivih skulptur in komercialnega trga umetnosti.

Land art je črpal navdih iz minimalizma, konceptualizma ter modernih umetniških gibanj kot so De Stijl (nizozemsko – stil) in kubizem, ter del Constantina Brâncuşianda in Josepha Beuysa.

Številni umetniki, ki so bili povezani z land artom so se ukvarjali z minimalistično in konceptualno umetnostjo. Otroško igrišče v New Yorku, ki ga je zasnoval Isamu Noguchi leta 1941 je včasih interpretirano kot eno od pomembnih zgodnjih del land arta, čeprav umetnik sam svojega dela nikoli ni imenoval land art temveč preprosto skulpture. Njegov vpliv na sodobno umetnost, krajinsko arhitekturo in okoljske skulpture je razviden v številnih delih. Alan Sonfist je pionir alternativnega pristopa k delu z naravo in umetnostjo, s katerim je začel leta 1965 z uvedbo narave in trajnostne umetnosti v mesto New York. Eno bolj navdihujočih del je Time Landscape. V delu New Yorka je zasadil naravno rastje in ga prepustil sukcesiji. Po svetu je ustvaril še druge Time Landscape kot so Krogi časa v Firencah.   En najbolj znanih umetnikov, ki se je ukvarjal z Land artom je bil Američan Robert Smithson (1938 – 1973), ki je z esejm »The Sedimentation of the Mind: Earth Projecrs« zagotovil ogrodje za gibanje. Njegovo najbolj znano delo je Spiral Jetty (1970). Uredil je kamenje, zemljo in alge v 460 metrov dolgo spiralo, ki je izbočena iz Great Salt jezera v Utahu, Ameriki. Obseg dela, ki je viden je odvisen od višine vodnega nivoja. Od časa, ko je delo nastalo, je bilo že večkrat popolnoma prekrito z vodo.
Njegovo delo Gravel Mirror with Cracs and Dust (1968) je primer land arta, ki obstaja znotraj galerijskega prostora. V svoji preprostosti oblike in koncentraciji samih materialov se to delo in številna druga približujejo minimalizmu. Pri uporabi materialov lahko najdemo tudi povezavo z umetniškim žanrom, ki se imenuje Arte povera. Uporabljajo materiale, ki so tradicionalno gledano pojmovani kot »neumetniški« in »ničvredni«. Umetniki Land Arta v Ameriki so bili odvisni od premožnih mecenov in privatnih fundacij, da so financirali svoje pogosto drage projekte. V sedemdesetih so zaradi gospodarske recesije številne teh virov ukinili. S smrtjo Roberta Smithsona v letalski nesreči leta 1973 je gibanje izgubilo enega najpomembnejših predstavnikov in je s tem pričelo zamirati. Land art je v številnih primerih postala mainstream oblika javne umetnosti in pogosto izraz Land Art uporabljajo napačno, da opredelijo kakršnokoli umetniško delo z naravo, čeprav se njeni koncepti ne skladajo z avant-gardnimi deli pionirjev Land Arta.

ŠE NEKAJ PRIMEROV NAJDETE TUKAJ: klik

lemberg
foto: Neža Mekota

Ideja Črnega Vrana, ki jo želimo razvijati tudi pri pričujočem projektu na gradu Lemberg, je uporaba prostorov, ki ne služijo kot razstavni poligoni, v začasne galerije. Organizirati želimo razstavo del Eve Mlinar, absolventke Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, smer vizualne komunikacije, ki je lani z diplomskim delom zaključila študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Imela je že več skupinskih in tudi nekaj samostojnih razstav. Ukvarja se s fotografijo, ilustracijo in slikarstvom, trenutno se posveča predvsem ilustraciji, animaciji in filmu, sodeluje pri študentskem časopisu Tribuna, oblikuje plakate ter riše za gledališke liste in knjižne naslovnice Mestnega gledališča ljubljanskega.

Lemberški grad pri Novi cerkvi je objekt, ki ga folklora vztrajno zavija v meglico morbidne naelektrenosti, a hkrati ponuja edinstveno koncertno prizorišče. Združenje Synaptic predstavlja tri solo koncerte moderne klasične in jazz glasbe, nadgrajene z elektronskimi kompozicijami terenskih posnetkov. Protagonisti dogodka bodo japonski skladatelj in vibrafonist Masayoshi Fujita (El Fog), priznani slovenski jazz vibrafonist Vid Jamnik ter mlada harfistka Urška Preis. Preostali del programa bo zapolnjen z nastopi mladih ustvarjalcev ambientalne elektronske glasbe, izvedbo likovne razstave in okoljskih umetnosti v režiji pobude Črni Vran.
Glasbeni program:
Masayoshi Fujita: solo koncert na vibrafonu, predstavitev albuma »Stories«
El Fog: DJ nastop lastne produkcije
Vid Jamnik: solo koncert na vibrafonu
Urška Preis, Nitz & Evano: harfa v kombinaciji s
terenskimi posnetki in eksperimentalno elektroniko
Zergon: eksperimentalna elektronika, live
Symann: DJ set

Črni Vran: 
Eva Mlinar: razstava likovnih del
Marko Turkuš: scenografija prizorišča

Masayoshi Fujita je japonski vibrafonist in skladatelj, trenutno nastanjen v Berlinu. Nanj vplivata predvsem klasična in jazz glasba, vendar ne sledi običajnim teorijam v igranju vibrafona ali sestavljanju kompozicij. Masayoshi išče lasten, razpoznaven zvok in odkriva nove dimenzije inštrumenta. S pomočjo raznih dodatkov na inštrumentu, kot so na primer kroglice s strunami, ustvarja atmosferične in hipnotične zvočne teksture. S projektom El Fog poleg klasičnega vibrafonskega muziciranja na eksperimentalen način vpleta analogno-digitalne elektronske zvoke in strukturirane šume. Svojo glasbo opisuje kot slike in zgodbe iz naravnih procesov, ki jih ponuja poslušalcu. S svojim ustvarjalnim pristopom sodeluje tudi na različnih projektih kot je na primer glasba za gledališke predstave. Med njegove pomembnejše sodelavce vsekakor sodi edinstveni elektroakustični skladatelj Jan Jelinek.

Na glasbeni poti mladega jazz vibrafonista Vida Jamnika so nanizani številni dosežki: Leta 2012 je končal študij na glasbenem konservatoriju v Celovcu, prek programa Erasmus pa je v zaključnem šolskem letu obiskal Jazz Institut Berlin, kjer je študiral pri profesorju Davidu Friedmanu. Zadnjih 5 let je reden gost mnogih poletnih šol in drugih delavnic po evropi. Kot gost je veliko nastopal s triom svojega mentorja in priznanega hrvaškega vibrafonista Boška Petrovića, z zmago na mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov Euritmia v Italiji pa je dokazal tudi obvladovanje klasične glasbe, čeravno jazz ostaja njegova prva ljubezen. Že pet let
na Ravnah vsak mesec soorganizira tradicionalne večere jazza v sklopu abonmaja Jazz Ravne.

Poleg vibrafonistov Fujita in Vida Jamnika se bodo na večeru Lemberške gospode predstavili domači perspektivni audio-vizualni umetniki. Akustično komponento dogodka bo dopolnjevala z odličji nagrajena harfistka Urša Preis, na področju elektronskega zvočnega teksturiranja pa se bodo v eksperimentalni godbeni improvizaciji srečali Nitz, Evano in Zergon.

Pomemben doprinos k materialnemu ambientu prihaja s strani odprtega klubskega gibanja Črni Vran, ki se ukvarja s preurejanjem prostorov v namen galeristike. Nabor ilustracij bo v tako preoblikovani grajski kleti razstavila Eva Mlinar, ki hitro pridobiva na prepoznavnosti z motivno govorico somračnega nadrealizma in feminocentrizma. Pod vodstvom scenografa Marka Turkuša bo potekala scenografska obdelava odprtega dvorišča in dostopne poti.

fotografije dogodka najdete na Facebook strani Synaptic. Njihov avtor je Anže Kokalj -+>>

qrc na kolaž

Slike, ki govorijo, vizitke, ki se same posodabljajo, svetilka z nasveti o racionalni rabi energije, kolaži, risbe. Vse to & več v pregledni razstavi del Tomaža Grušovnika, ki temelji pretežno na estetski uporabi QR kod, v hengarnici Brooklyn na ploščadi Ajdovščina. ČRN VRN v Brooklynu, aka QRC na kubik.

Otvoritev ob 20.00, bo pospremilo mozganje o QR kodah, ki ga bo vodil VVolfghang Majster ter elektronski večer v režiji dj Ane Tempeste.

Nekaj medijskih odzivov na zadnjo avtorjevo razstavo:

časopis Dnevnik:
http://www.dnevnik.si/kultura/umetniska-navdahnjenost-pametnih-telefonov

RTV SLO2 – oddaja Glasnik (začetek 14:50):
http://tvslo.si/#ava2.163436370;;

DNEVNIK TV MB 3.4.2013 (začetek 13:30):
http://www.youtube.com/watch?v=UFWR2v_4FyI&list=UUDpaDx46xnC3szOICy-eE5A&index=35

o avtorju:
Tomaž Grušovnik, med drugim Fulbrightov štipendist na Oddelku za filozofijo Univerze v Novi Mehiki (ZDA), gostujoči predavatelj na Univerzi v Oslu, Glasnik znanosti UP ZRS 2012, avtor znanstvene monografije Odtenki zelene in višji predavatelj na UP PeF, je filozof in publicist. Samostojno je razstavljal na Dunaju v KSŠŠD (2012), v sklopu Meseca oblikovanja Pri zelenem zajcu (2012) in v galeriji Media nox (Maribor, 2013), sodeloval pa je tudi pri projektu ČRN VRN v legendarnem klubu K4.

Vabljeni!